NA PRAGU TISOČLETJA

Človek, kam hitiš, brez miru živiš
konec dvajsetega stoletja?
Kakšen cilj imaš, ali pot poznaš,
ko prestopaš prag tisočletja?
 Ko sta brez duha znanost, tehnika,
 človek le potrošnik postaja.
 Vse bi rad imel, čimveč doživel,
 sreča pa mu sproti uhaja.

Sanje zginjajo v nič
polni dvomov sredi kriz
smo na pragu tisočletja.
Z vero prestopimo ga,
skupaj iščimo Boga,
na tem pragu upanja.

Kaj resnica je? Ali smemo vse?
Človek zgublja čut za vrednote.
Uživati želi, v svet omam beži,
pada pa v trpljenje in zmote.
 Brez meja živi, brez zapovedi,
 človek hoče zase svobodo.
 Ne pozna Boga, a na dnu srca
 nosi strah pred svojo usodo.

Stari svet podira se. 
Kdo ve, kaj pred nami je
zdaj, na pragu tisočletja?
Z vero prestopimo ga,
skupaj iščimo Boga,
na tem pragu upanja.

Človek, nisi sam, Bog prihaja k nam,
da napolni našo praznino.
On resnica je, On življenje je,
vsi ljudje po njem hrepenimo.
 Nič ne bojmo se, veselimo se:
 Kristus daje nam odrešenje.
 Ljubi vse ljudi in v njem dobi
 pravi smisel naše življenje.

Novi človek boš postal,
ko boš verovati znal,
tu na pragu tisočletja.
Z vero prestopimo ga,
skupaj iščimo Boga,
na tem pragu upanja.